Z reliefnimi znamenji, vegetacijo in urbanimi običaji
Gre za pojave, ki so posledica delovanja sonca. Orientacija po teh znamenjih ni preveč zanesljiva.
- severne strani objektov nikoli niso obsijane z soncem
- mah običajno raste na severni strani dreves, skal, ruševin - ni pa nujno
- mravljišča so v večini primerov na južni strani dreves
- severne stene poslopij so včasih vlažne in imajo bele ali sive solitrne madeže
- nekatere rastline se obračajo proti soncu - sončnice
- letnice dreves so običajno na severni strani gostejše
- sneg v gorah je na severni strani dlje kot na južni
- severne strani gora so običajno manj porasle in bolj strme
- oltarji starejših katoliških cerkva so obrnjeni proti vhodu, zvoniki pa so na zahodu. Pri pravoslavnih pa so zvoniki proti vzhodu
- poti in kolovozi se običajno cepijo pod ostrim kotom, če gremo proč od naselja
- ponoči, če je visoka oblačnost, so vidi v oblakih odsev luči večjih naseljih
S pomočjo sonca in ure
Če imamo uro z kazalci potem se lahko orientiramo na sledeč način:
- v tla zapičimo manjšo palico tako, da meče senco
- mali kazalec ure naj kaže v smeri sence - sonca
- na uri poiščemo točko, ki je na sredi med malim kazalcem in 12 uro (zimski čas) ali 13 uro (poletni čas)
- črta iz središča številčnice do te točke kaže na jug, nasprotna črta pa na sever
S pomočjo sence
V tla zapičimo palico obrnjeno proti soncu tako, da ne daje nobene sence. Počakamo nekaj minut. Ko se pojavi senca, le ta kaže proti vzhodu.
S pomočjo zvezd
V jasnih nočeh se lahko orientiramo tudi po zvezdah. Na severni polobli se orientiramo po zvezdi Severnici, ki je zalo blizu geografskega severa. Severnico lahko najdemo na več načinov:
- s pomočjo velikega voza: to ozvezdje stalno kroži okrog severnega nebesnega pola in v naših krajih nikoli ne zaide. Isto velja za zvezdo Severnico. Razdaljo med zvezdama zadnje osi velikega voza petkrat podaljšamo in tako pridemo do močne zvezde Severnice, ki nam določa točno smer na sever
- pozimi, ko leži Veliki voz nizko nad obzorjem je težko opazen. Pogled do njega nam lahko zakriva večji hrib ali pa ga zastirajo oblaki. Zato je dobro če znamo poiskati Severnico s pomočjo ozvezdja Kasiopeja
- Na južnem polu si lahko pomagamo z ozvezdjem Južni križ in zvezdo Ahernan v ozvezdju Eridan. Tako določimo smer proti jugu in nato še sever.
S pomočjo lune
Luna je zemeljski satelit, ki nam tudi omogoča orientacijo. Razlikujemo njegove štiri mene. Prvi krajec (mladi mesec), polna luna (ščip), zadnji krajec in mlaj. Z njim se orientiramo podobno, a manj zanesljivo kot s soncem. Poznati moramo vse lunine mene ter njihovo lego na nebu v določenem času. Zato je v nočeh bolje, da se orientiramo po zvezdah.
| mena | na vzhodu ob | na jugu ob | na zahodu ob |
| prvi krajec | 12 (13) | 18 (19) | 24 (1) |
| polna luna | 18 (19) | 24 (1) | 6 (7) |
| zadnji krajec | 24 (1) | 6 (7) | 12 (13) |
| mlaj | 6 (7) | 12 (13) | 18 (19) |
Orientacija poteka sledeče:
- najprej določimo ob kateri uri bo luna na jugu. Pri vmesnih oblikah to ocenimo. Na primer: vidimo le desno polovico lune kar pomeni da je med prvim krajcem in ščipom. Torej bo luna na jugu nekje med 18 in 24 uro - v našem primeru je to točno na polovici, med obema urama: (18 + 24) / 2 = 21. Luna bo na jugu ob 21h.
- sedaj določimo lego severa - juga na enak način kot pri soncu, le da namesto 12 ure upoštevamo uro ki je luna na jugu.