Karte delimo po merilu:
- splošne geografske karte (1 : 1.000.000 in manjše ) ter pregledne karte (1 : 250.000 in 1 : 750.000)
- topografske karte (od 1 : 25.000 do 1 : 200.000) ter temeljne topografske načrte (TTN) (1 : 5.000 in 1 : 10.000)
Po vsebini in namenu: hidrografske, prometne, pomorske, politične, etnografske, statistične, tematske karte (socialno ekonomske, fizično geografske, tehnične...).
Merilo karte
Številčno merilo: je napisano v obliki razmerja (1 : 50.000) ali ulomka (1/50.000). Ena pomeni enoto dolžine na karti. Imenovalec pove kolikokrat je razdalja v naravi večja kot pri prikazu na karti. Merilo 1 : 25.000 pove, da na karti 1 mm (cm, dm, ...) ustreza 25.000 teh enot v naravi - 25.000 mm (cm, dm, ...). Karta večjega merila je tista, katera ima manjši imenovalec. (M 1 : 25.000 > M 1 : 50.000).
Velikost merila je razdalja v naravi predstavljena v metrih, katerim odgovarja 1 mm na karti (VM).
M 1 : 25.000 - VM = 25 | 1 : 25.000 | 1 cm na karti je 250 m v naravi |
M 1 : 50.000 - VM = 50 | 1 : 50.000 | 1 cm na karti je 500 m v naravi |
M 1 : 100.000 - VM = 100 | 1 : 100.000 | 1 cm na karti je 1000 m v naravi |
Številčno merilo uporabljamo za pretvarjanje izmerjenih razdalj na karti v odgovarjajoče razdalje v naravi in nasprotno.
Grafično merilo: je številčno merilo prikazano na grafični način. Na kartah je prikazano v obliki daljice s skalo v merilu karte. Ker je prikazano v obliki ene linije se preprosto imenuje enolinijsko grafično merilo. Grafično merilo je bolj praktično za uporabo, ker ne zahteva merjenja na karti in računanja, temveč z neposrednim prenašanjem razdalje s karte na grafično merilo dobimo razdaljo v naravi. Prednost grafičnega merila je v tem, da se krči in razteza skupaj s papirjem.
Plastnice
(izohipse, horizontale) so neprekinjene krive črte, običajno rjave barve, ki povezujejo vse točke z enako nadmorsko višino. Nastanejo tako, da smo element reliefa (hrib) presekali s horizontalnimi med seboj enako oddaljenimi ravninami.
Navpično razdaljo med dvema sosednjima plastnicama imenujemo ekvidistanca [E]. Velikost ekvidistance je odvisna od merila topografske karte in je:
- na kartah merila 1 : 25.000 = 10 m
- na kartah merila 1 : 50.000 in 1 : 100.000 = 20 m
- na kartah merila 1 : 200.000 = 100 m
Najkrajša razdalja med dvema sosednjima plastnicama, merjeno na karti v pravokotni smeri, je interval [i]. Velikost intervala je odvisna od strmine reliefa. Čim večja je strmina, manjši je interval in obratno.
Na kartah razlikujemo:
- osnovne plastnice so tiste, katere odgovarjajo celotni vrednosti ekvidistance. Na kartah so prikazane s tanko neprekinjeno krivo črto (rjave barve).
- glavne plastnice so tiste, katere odgovarjajo večkratni vrednosti ekvidistance. Na kartah so prikazane kot neprekinjene debelejše (rjave črte). Nekatere imajo vpisano tudi nadmorsko višino.
- pomožne plastnice so tiste, katere se na kartah prikazujejo črtkano in odgovarjajo 1/2 vrednosti ekvidistance in s pikami in odgovarjajo 1/4 vrednosti ekvidistance
vrsta plastnic | 1 : 25.000 | 1 : 50.000 in 1 : 100.000 | |
osnovne | E | 10 m | 20 m |
glavne | 5 E | 50 m | 100 m |
pomožne | 1/2 E 1/4 E |
5 m 2,5 m |
10 m 5 m |
Za lažje branje reliefa s pomočjo plastnic moramo poznati nekaj pravil:
- vse točke ene plastnice imajo enako nadmorsko višino, kar pomeni, da se plastnice ne morejo križati. To so zaprte krive črte.
- oblika reliefa je tem višja, čim več plastnic jo prikazuje. Število plastnic določa višino, interval pa strmino.
- plastnica, ki se zapira na majhnem prostoru, predstavlja vrh ali vrtačo. Pri vrtači je znotraj zadnje plastnice vpisan znak minus [ - ].
- grebeni so prikazani s plastnicami, ki potekajo v smeri te oblike. Enako je z dolinami. Za lažje določanje ali je greben ali dolina uporabljamo kote ali pa padnice.
- na kartah najlažje ločimo greben od doline s pomočjo elementov hidrografije, s kotami točk in vpisano višino plastnic. Relief vedno pada proti vodnim tokovom ali vodni površini.
- detajli reliefa, ki se ne morejo prikazati s plastnicami (zelo strma pobočja, melišča, majhne vrtače, udornice) se prikazujejo s posebnimi pogojnimi znaki.
Topografski znaki
Topografski znaki so mednarodno dogovorjeni znaki, ki ponazarjajo objekte in pojave v naravi. Razloženi so v legendi karte in priloženi merilu. Na karti merila 1 : 25.000 so sledeči:
Kote
So točke na zemljevidu, ki jim je določena nadmorska višina. Običajno so to markanti objekti (križišča, zgradbe, mostovi, itd). Prikazane so z večjo črno točko (•) ali z objektom in dopisano nadmorsko višino.
Trigonometrične točke
Trigonometrična točka je geodetska točka s točnim položajem in nadmorsko višino. Na zemljevidih imajo posebno oznako in številko (glej znake). V naravi je to kamnit ali betonski kvader zakopan v zemljo, ki ima na zgornji površini vklesan križ ali luknjico. Pogosto so zaraščene ali poškodovane zato jih težko najdemo. Izjema so trigonometrične točke 1. reda, ki so označene z vsaj 1 m visokim dobro vidnim stebrom in jih je v Sloveniji 35.
Koordinate mreže
Na topoloških kartah srednjega ali velikega merila sta prikazani dve koordinatni mreži:
- geografska mreža: predstavlja mrežo poldnevnikov in vzporednikov. Prikazana je v obliki geografskega okvirja lista karte, minutne razdelitve mreže poldnevnikov in vzporednikov (ne velja za karto merila 1:25 000). Pri karti 1:25 000 je na vogalih karte napisan geografski položaj posameznega vogala karte.
- pravokotna mrežo: predstavljata v ravnini dve premici-koordinatni osi, ki se med seboj sekata pod pravim kotom. Ta točka se imenuje koordinatno izhodišče. Koordinatna os, ki ima vodoraven položaj (proti vzhodu), je ordinata ali Y os, navpična os pa abscisa ali X os. Pozitivna smer osi je desno za Y os in navzgor (proti severu) za X os.
Linije pravokotne koordinatne mreže so izrisane na karti vzporedno s projekcijo ekvatorja in vzporedno s projekcijo dotičnega poldnevnika (Gauß Krügerjeva projekcija). Razdalja med linijami te mreže je odvisna od merila karte in na topografskih kartah odgovarja celemu številu kilometrov v naravi. Na robu TK kart merila 1:25 000 je zraven pravokotnih koordinat napisana številka, ki predstavlja km od predhodnega poldnevnika in vzporednika.
karta razdalja na karti razdalja v naravi TK 1 : 25 000 40 mm 1 km TK 1: 50 000 40 mm 2 km TK 1: 100 000 20 mm 2 km
Primer: določiti moramo položaj kote 266 (desni zgornji kot)
Kota je v kvadratu, ki ga omejujeta kilometra 10 in 11 od poldnevnika 15° ter 24 in 25 od vzporednika 46°. Definicijo kvadrata vedno predstavlja točka v skrajnem levem in spodnjem kotu kvadrata. Tako ima naš kvadrat koordinate y10 in x24. Koti moramo še določiti odmik od x in y osi. Odmik izmerimo z ravnilom in dobljene mm pretvorimo v metre. V našem primeru odmik od y osi znaša 975 m (39 mm) in od x osi 175 m (7 mm). Ti podatki nam tako točno opišejo položaj kote: KOTA 266 (10975, 24175) - (kmmmm, kmmmm).