Steg Celje 2 | Pod tremi zvezdami

Karte delimo po merilu:

• splošne geografske karte (1 : 1.000.000 in manjše ) ter pregledne karte (1 : 250.000 in 1 : 750.000)
• topografske karte (od 1 : 25.000 do 1 : 200.000) ter temeljne topografske načrte (TTN) (1 : 5.000 in 1 : 10.000)

Po vsebini in namenu: hidrografske, prometne, pomorske, politične, etnografske, statistične, tematske karte (socialno ekonomske, fizično geografske, tehnične...). 

Merilo karte

Številčno merilo: je napisano v obliki razmerja (1 : 50.000) ali ulomka (1/50.000). Ena pomeni enoto dolžine na karti. Imenovalec pove kolikokrat je razdalja v naravi večja kot pri prikazu na karti. Merilo 1 : 25.000 pove, da na karti 1 mm (cm, dm, ...) ustreza 25.000 teh enot v naravi - 25.000 mm (cm, dm, ...). Karta večjega merila je tista, katera ima manjši imenovalec. (M 1 : 25.000 > M 1 : 50.000).

Velikost merila je razdalja v naravi predstavljena v metrih, katerim odgovarja 1 mm na karti (VM). 

Številčno merilo uporabljamo za pretvarjanje izmerjenih razdalj na karti v odgovarjajoče razdalje v naravi in nasprotno.

Grafično merilo: je številčno merilo prikazano na grafični način. Na kartah je prikazano v obliki daljice s skalo v merilu karte. Ker je prikazano v obliki ene linije se preprosto imenuje enolinijsko grafično merilo. Grafično merilo je bolj praktično za uporabo, ker ne zahteva merjenja na karti in računanja, temveč z neposrednim prenašanjem razdalje s karte na grafično merilo dobimo razdaljo v naravi. Prednost grafičnega merila je v tem, da se krči in razteza skupaj s papirjem.

Plastnice

(izohipse, horizontale) so neprekinjene krive črte, običajno rjave barve, ki povezujejo vse točke z enako nadmorsko višino. Nastanejo tako, da smo element reliefa (hrib) presekali s horizontalnimi med seboj enako oddaljenimi ravninami.

Navpično razdaljo med dvema sosednjima plastnicama imenujemo ekvidistanca [E]. Velikost ekvidistance je odvisna od merila topografske karte in je:

• na kartah merila 1 : 25.000 = 10 m
• na kartah merila 1 : 50.000 in 1 : 100.000 = 20 m
• na kartah merila 1 : 200.000 = 100 m

Najkrajša razdalja med dvema sosednjima plastnicama, merjeno na karti v pravokotni smeri, je interval [i]. Velikost intervala je odvisna od strmine reliefa. Čim večja je strmina, manjši je interval in obratno.

Na kartah razlikujemo:

• osnovne plastnice so tiste, katere odgovarjajo celotni vrednosti ekvidistance. Na kartah so prikazane s tanko neprekinjeno krivo črto (rjave barve).
• glavne plastnice so tiste, katere odgovarjajo večkratni vrednosti ekvidistance. Na kartah so prikazane kot neprekinjene debelejše (rjave črte). Nekatere imajo vpisano tudi nadmorsko višino.
• pomožne plastnice so tiste, katere se na kartah prikazujejo črtkano in odgovarjajo 1/2 vrednosti ekvidistance in s pikami in odgovarjajo 1/4 vrednosti ekvidistance

Za lažje branje reliefa s pomočjo plastnic moramo poznati nekaj pravil:

1. vse točke ene plastnice imajo enako nadmorsko višino, kar pomeni, da se plastnice ne morejo križati. To so zaprte krive črte.
2. oblika reliefa je tem višja, čim več plastnic jo prikazuje. Število plastnic določa višino, interval pa strmino.
3. plastnica, ki se zapira na majhnem prostoru, predstavlja vrh ali vrtačo. Pri vrtači je znotraj zadnje plastnice vpisan znak minus [ - ].
4. grebeni so prikazani s plastnicami, ki potekajo v smeri te oblike. Enako je z dolinami. Za lažje določanje ali je greben ali dolina uporabljamo kote ali pa padnice.
5. na kartah najlažje ločimo greben od doline s pomočjo elementov hidrografije, s kotami točk in vpisano višino plastnic. Relief vedno pada proti vodnim tokovom ali vodni površini.
6. detajli reliefa, ki se ne morejo prikazati s plastnicami (zelo strma pobočja, melišča, majhne vrtače, udornice) se prikazujejo s posebnimi pogojnimi znaki.

Topografski znaki

Topografski znaki so mednarodno dogovorjeni znaki, ki ponazarjajo objekte in pojave v naravi. Razloženi so v legendi karte in priloženi merilu. Na karti merila 1 : 25.000 so sledeči:

Kote

So točke na zemljevidu, ki jim je določena nadmorska višina. Običajno so to markanti objekti (križišča, zgradbe, mostovi, itd). Prikazane so z večjo črno točko (•) ali z objektom in dopisano nadmorsko višino.

Trigonometrične točke

Trigonometrična točka je geodetska točka s točnim položajem in nadmorsko višino. Na zemljevidih imajo posebno oznako in številko (glej znake). V naravi je to kamnit ali betonski kvader zakopan v zemljo, ki ima na zgornji površini vklesan križ ali luknjico. Pogosto so zaraščene ali poškodovane zato jih težko najdemo. Izjema so trigonometrične točke 1. reda, ki so označene z vsaj 1 m visokim dobro vidnim stebrom in jih je v Sloveniji 35.

Koordinate mreže

Na topoloških kartah srednjega ali velikega merila sta prikazani dve koordinatni mreži:

• geografska mreža: predstavlja mrežo poldnevnikov in vzporednikov. Prikazana je v obliki geografskega okvirja lista karte, minutne razdelitve mreže poldnevnikov in vzporednikov (ne velja za karto merila 1:25 000). Pri karti 1:25 000 je na vogalih karte napisan geografski položaj posameznega vogala karte.
• pravokotna mrežo: predstavljata v ravnini dve premici-koordinatni osi, ki se med seboj sekata pod pravim kotom. Ta točka se imenuje koordinatno izhodišče. Koordinatna os, ki ima vodoraven položaj (proti vzhodu), je ordinata ali Y os, navpična os pa abscisa ali X os. Pozitivna smer osi je desno za Y os in navzgor (proti severu) za X os. 
  
  Linije pravokotne koordinatne mreže so izrisane na karti vzporedno s projekcijo ekvatorja in vzporedno s projekcijo dotičnega poldnevnika (Gauß Krügerjeva projekcija). Razdalja med linijami te mreže je odvisna od merila karte in na topografskih kartah odgovarja celemu številu kilometrov v naravi. Na robu TK kart merila 1:25 000 je zraven pravokotnih koordinat napisana številka, ki predstavlja km od predhodnega poldnevnika in vzporednika.
  

  karta	razdalja na karti	razdalja v naravi
  TK 1 : 25 000	40 mm	1 km
  TK 1: 50 000	40 mm	2 km
  TK 1: 100 000	20 mm	2 km

Primer: določiti moramo položaj kote 266 (desni zgornji kot)

Kota je v kvadratu, ki ga omejujeta kilometra 10 in 11 od poldnevnika 15° ter 24 in 25 od vzporednika 46°. Definicijo kvadrata vedno predstavlja točka v skrajnem levem in spodnjem kotu kvadrata. Tako ima naš kvadrat koordinate y10 in x24. Koti moramo še določiti odmik od x in y osi. Odmik izmerimo z ravnilom in dobljene mm pretvorimo v metre. V našem primeru odmik od y osi znaša 975 m (39 mm) in od x osi 175 m (7 mm). Ti podatki nam tako točno opišejo položaj kote: KOTA 266 (10975, 24175) - (kmmmm, kmmmm).