Ko na zemljevidu ocenimo oziroma izračunamo približno razdaljo moramo pri hoji poznati naslednja razmerja:
- hoja po ravnem terenu: v eni uri se prehodi od 4 do 6 km
- vzpon: za 300 do 400 m vzpona se porabi dodatna ura časa, ki jo prištejemo osnovnem času
- sestop - zmerna strmina: od osnovnega časa odštejemo 10 min za vsakih 300m spusta
- sestop - strmo pobočje: od osnovnega časa prištejemo 10 min za vsakih 300m spusta
V naravi razdaljo ocenimo. Razdaljo ocenimo glede na:
- podrobnosti, ki jih vidimo: osamljeno hišo prepoznamo na razdalji do 5 km, okna na hiši do 4 km, dimnik na strehi do 3 km, osamljeno drevo ali človeka na 2 km, gibanje nog ljudi zaznamo na razdalji 700 m, obraz razločimo še do 300 m, listje na drevju ali gumbe na obleki do 150 m, poteze obraza, nos in oči zaznamo na razdalji do 50 m...
- primerjanje znanih dolžin objektov ali senc znanih objektov:
na primer nogometno igrišče, olimpijski bazen.
če ima 1 m visok predmet senco dolgo 2 m, potem 10 m dolga senca ustreza 5 m visokem objektu.
Kako daleč je nevihta: ko zagledamo strelo, štejemo sekunde dokler ne slišimo grom. Hitrost zvoka je 330 m/s zato preštete sekunde pomnožimo s 330 in dobimo oddaljenost nevihte v metrih.
Pri ocenjevanju razdalj se lahko zmotimo zaradi optičnih prevar:
predmeti so zdijo bližje, kot so v resnici, če:
- na predmet sveti svetla luč
- gledamo preko vode ali snega
- gledamo po bregu navzdol ali navzgor
predmeti se zdijo dlje kot so v resnici, če:
- smo v senci
- jih gledamo preko doline
- je ozadje iste barve kot predmet
- opazovalec leži ali kleči
- je nad zemljo sopara
Na temnem ozadju je svetel predmet večji kot je v resnici, na svetlem ozadju pa temen predmet manjši. Višine se zdijo vedno večje kot so v resnici.