V nedeljo, dne 30. 9. 2007, smo bratovščina Danijelovih sov organizirali kostanjev piknik. Povabili smo bratovščino odraslih skavtov Celje 1 oziroma, kakor se sami imenujejo, Celjske zverinice. Kakor smo bili na začetku naših srečanj nebogljeni in neorganizirani smo sedaj pokazali, kaj vse zmoremo. Organizacija je stekla, vsak je nekaj pripravil: spekel pecivo, nabral kostanj, priskrbel mošt in jabolčnik, organiziral prehrano in obisk jame.

Torej v nedeljo smo se zbrali v Gotovljah, se za avti odpeljali do lovske koče Rinka, od tam pa smo odšli peš do jame Pekel. Seveda smo se, preden smo zapustili svoje jeklene konjičke, zbrali v krogu, kjer smo se pozdravili, zapeli pesem, duhovni asistent David nas je blagoslovil in smo šli. Naše poznanstvo z bratovščino Celje 1 je vsakič bolj prisrčno in prijateljsko, lahko bi rekli, da smo ena velika družina, ki skupaj raste, se igra in duhovno bogati. Pot ni bila dolga, saj smo po uri hoje prišli do jame. Občudovali smo 3 milijone staro naravno stvaritev, uživali v lepoti kapnikov, namesto človeških ribic pa smo videli nekaj primerkov netopirjev. Po ogledu smo že hiteli nazaj na startno točko, kjer smo imeli v bližnji cerkvici Sv. Jedrt mašo. Pred cerkvico smo že spet občudovali našo deželo, saj je izpred cerkvice prekrasen pogled na Savinjsko dolino. Koliko naravnih lepot nam je danih, pa se jih vedno niti ne zavedamo. Skavtska maša vedno prehitro mine, saj v petju in sproščenosti doživimo »intimno« povezavo z Bogom. Mislili smo na Gospoda, ki nam podarja toliko ljubezni in milosti, da lahko vse to doživljamo in uživamo. Evangelij nas je spomnil, da ne smemo nikoli pozabiti na tiste, ki morda potrebujejo našo pomoč v kakršnikoli obliki: materialni, fizični pomoči ali pa samo v spodbudi, pogovoru. Po maši smo se pošteno okrepčali, saj nas je čakalo, za lačne želodce, skoraj preveč hrane, od golaža, žgancev, gobove juhe pa do slaščic vseh vrst in pa seveda pečen kostanj z moštom oz. jabolčnikom.

Zaključili smo z obveznim krogom, kjer smo se zahvalili Gospodu in drug drugemu za prijetno druženje, zapeli pesem angelček moj in se počasi razšli. Še preden pa smo odšli so nas pozdravili polhi, ki so si svoj dom naredili v podstrehi lovske koče. Gospod, hvala ti za čudovit dan.

Ana - Prijazna sova in Igor - Preudarni čuk

Nekaj utrinkov iz srečanja.